1. Kako je snov porazdeljena preko celotnega šolskega leta?


Za vsak letnik je narejena okvirna letna učna priprava, ki snov razdeli v učne sklope. V njej so zapisani cilji, ki jih bodo dijaki dosegli znotraj posameznega učnega sklopa, upoštevajoč naslednje faze:


  • uvajanje
  • učenje novega
  • ponavljanje, urjenje
  • preverjanje
  • ocenjevanje

2. Koliko ur je predvidenih za obravnavo posamezne enote?

Za obravnavo posamezne enote je predvidenih približno 12 - 16 ur, kar odgovarja številu strani v posamezni enoti. Vsaka stran je skoraj vedno zaokrožena celota in se praviloma obravnava v eni učni uri. V mnogih primerih bo ostalo že med šolsko uro kar nekaj razpoložljivega časa za učenje besedišča ali pa za utrjevanje slovničnih struktur v prilogi učbenika. Glede na moje izkušnje z učenjem besedišča, naj bi dijak sedemkrat zapisal besedo, da bi jo potem znal aktivno uporabljati. Domača naloga se lahko navezuje na uporabo novega besedišča v poljubnih stavkih.


3. Koliko dodatnih vaj je še potrebno za utrjevanje snovi?


V učbeniku in v slovnični prilogi je dovolj vaj za utrjevanje. Pri pisanju učbenika je bilo moje vodilo kvaliteta in ne kvantiteta. Menim, da boste z vajami, ki so na voljo, v zadostni meri utrdili snov že med poukom, zato naj imajo tisti nezanesljivi dijaki knjigo raje kar v šolski omarici, saj bodo brez nje težko sodelovali pri pouku. V primeru, da bi se dijak odločil za opravljanje mature iz nemškega jezika, so na voljo tudi linki za utrjevanje posameznih slovničnih struktur in dodatne vaje.


4. Kako obravnavati bralne tekste?


Bralni teksti so označeni s posebnim znakom. Tekst prvič preberemo skupaj in preverimo globalno razumevanje z Ja-/Nein- Fragen. Ob ponovnem branju dijaki podčrtajo neznane besede in jih poiščejo v slovarčku pod tekstom. Nato tekst še enkrat preberejo sami ali v paru in pisno odgovorijo na zastavljena vprašanja. S pomočjo odgovorov razširijo vsebino in napišejo povzetek bralnega razumevanja za domačo nalogo.


5. Ali učbenik predvideva medpredmetno povezovanje?


Skoraj pri vseh enotah boste zasledili namige za medpredmetne povezave z ekonomskimi predmeti in tudi s splošnimi kot na primer slovenščina, angleščina.



6. Ali je učbenik namenjen tudi za individualno učenje?


Ob lekcijah so ključne besede navedene s slovenskim prevodom, da dijaki nimajo težav z razumevanjem teksta, tako da je učbenik namenjen tudi za samostojno učenje. Namenoma pa besede niso razvrščene po abecednem redu, da dijak ob iskanju neznane besede mimogrede srečuje še druge besede in si jih lažje zapomni. Ob lekcijah so tudi vaje za utrjevanje besedišča, vprašanja za preverjanje bralnega razumevanja ter vaje za preverjanje slušnega razumevanja. V prilogi Grammatik mit Übungen najdete razlago slovničnih struktur v slovenskem jeziku ter mnogo vaj za utrjevanje. Rešitve za vse vaje, ki niso izbirnega tipa, so zbrane na koncu knjige.


7. Kako je s preverjanjem usvojenih znanj?


Vsaka enota se zaključi z vajo »Wiederholung«, ki dijaku pove, v kakšni meri je usvojil znanja iz te enote. Če gre za slovnično poglavje, so poleg vaj na voljo še dodatne vaje v rubriki »Ich teste mich«. V mapi TESTI pa najdete tudi po en diagnostični test za preverjanje in en test (Schultest) za ocenjevanje znanja v vsakem konferenčnem obdobju.

Pri ustnem preverjanju se lahko usmerite na povzetek ZNAM in oblikujete primerna vprašanja ali pa simulirate dialog, v katerem dijak odigra svojo vlogo na podlagi fraz iz »Redewendungen«.


8. Čemu je namenjena rubrika »Redewendungen«?


Fraze so kljub zahtevnosti ključnega pomena pri komunikaciji, zato vzpodbujajmo dijake, da se jih naučijo.


9. Kaj pa minimalni učni standard za posamezen letnik?


V mapi UČNI NAČRTI najdete tudi minimalne učne standarde za posamezen letnik, ki jih boste morda glede na sposobnost dijakov prilagodili.